Atilova pot
Atilovo pot naj opišemo z
mapo in opisi posameznih točk na tej mapi ter s slikami.Pot boste začeli na točki, s katere se vam bo odprl pogled na nekatere dežele, ki jih je v svojih časih osvojil Atila. Več o razgledih s tega vrha in sami cerkvi boste izvedeli, če boste stopili v to hišo miru. Naj vas s svojo lepoto in spokojnostjo pripravi na darove narave, ki jih boste deležni ob nada
ljevanju poti.Nekoliko pod cerkvijo se med vinogradi skriva zidanica z večstoletno zgodovino, na kar spominja obok v klet z letnico 1659. Tudi vrata v klet so še iz nekega drugega časa - kovana, s precej muhasto ključavnico, ki odklene le redkim. Zidanica naj bi bila zgrajena v istem obdobju, kot cerkev Sv. Magdalene. Kdo ve, a je umetnost, ki domuje v tej hiši navdihnila narava, ali so bile na delu kakšne druge, pozitivne s
ile? V eni izmed sob si boste lahko ogledali rezultate ustvarjanja mladega dekleta. Svila in barve - pa že nastanejo čudoviti motivi na rutah, kravatah…Ali ste vedeli, da so križe in kapelice nekoč postavljali ljudje v znak zahvale, bodisi za ozdravitev, rešitev iz ujetništva ali kakšen drug odrešilni dogodek. Križ s kipom Jezusa in Marije, ki ga boste zagledali ob majhni, lični hiši na levi strani poti, tik preden se konča asfalt, je nedvomno eden takšnih simbolov.
Pot se bo pričela polagoma spuščati. Iz manjšega "drevoreda" sadnih dreves boste prišli do točke, od koder se odpira pogled na okoliške travnike, polja in gozdove. Ustavite se ob bližnji klopi in prisluhnite govorici narave. Pravijo, da narava ponuja odgovore na vsa vprašanja, za katera v "civiliziranem" svetu pogosto zaman iščemo rešitve. Pot, ki se vije naprej, vas bo pripeljala pod Atilov gozd. Bodite pozorni in previdni, kajti tukaj včasih legende oživijo. Ljudje, ki so v tem gozdu nabirali "Atilove gobe", so se domov pogosto vračali tako hitro, kot bi jih podil sam hudič.
Pa ni bil! Le nekaj jih je v gozdu lovilo, se neprijetno oglašalo in jih strašilo, tako da so jo brž ucvrli na plano.Bodite torej previdni, a pogumni in odkrijte vzpetino v gozdu (9 m visoka in 35 m široka kopa, imenovana Atilov grad), pod katero se skriva
Atila s svojim zakladom. Vstopite skozi "grajska vrata" in odkrijte vhod v grajsko zakladnico. A ne pustite se zavesti! Poskušajte odkriti tri bore, kajti ti čuvajo skrivnost zaklada.Gospodar kmetije, ki stoji ob tkzv. "Šutjovi grabi", na območju, ki je tesno povezano z Atilovim gradom, je tako kot večina lovcev razigrane, včasih tudi malo nagajive narave. Življenje na takem kraju je nekaj posebnega. Vanj se hote ali nehote kot prikazni iz davnine prikradejo povesti - takšne ali drugačne. Marsikateri dogodek, povezan z Atilo, se je zapisal v življenja teh ljudi. Kdo bi vedel, ali je bilo vse, kar so in še vedno pripovedujejo res, ali so s takšnimi pripovedmi le strašili preveč radov
edne otroke in dražili strahopetneže? Na kmetiji sicer nikoli niso brez dela, a vendarle najdejo čas in prijazno besedo za obiskovalca, ki se, tako kot v preteklosti, iz Atilovega gozda zateče k njim.Nekoliko n
aprej od kmetije se boste pričeli vzpenjati po ozki asfaltni cesti, ob kateri boste zagledali staro hišo z vodnjakom na dvorišču. Prav neverjetno je, koliko grofov je nekoč tukaj uživalo prelesti življenja! Eden izmed njih, grof Kocjan, po katerem se to območje imenuje še dandanes, naj bi imelo prav na tem mestu nekoč svoj gradič. Kdo ve, morda sta tram z letnico 1778 in 25 m globok studenec z značilnimi pojavi kraškega podzemlja (kapniki na dnu studenca), še iz časa grofov Kocjanov.Legende tukaj zares živijo - če ne drugače, pa v steklenicah! Vino v buteljkah, poimenovano "Grof Kocjan", vas ne samo spomni na preteklost teh krajev, ampak tudi prijetno osveži, lahko pa tudi osvoji! Pa nič zato, saj boste nekaj teh grofovskih kapljic, če boste to želeli, lahko vzeli tudi s seboj. Ob tem pa vzemite s seboj tudi del te ljudskosti in umetniške izpovedi. Družina, pri kateri boste okušali vino "Grofa Kocjana", je namreč znano po svoji g
lasbeni ustvarjalnosti, ki tako kot nekoč tukajšnja dobra vina, seže vse tja do Graza.
Nadaljevanje poti po glavni cesti vas privede nazaj v "civilizacijo" - med strnjena naselja, cestni promet in do gostinske ponudbe ob poti (to velja za krajšo različico
Atilove poti).Če pa ste ljubitelj sprehodov po samotnih gozdnih poteh, potem boste nedvomno izbrali drugo, nekoliko daljšo pot. Med hišami ob glavni cesti se boste spustili v "grabo". Gozd, jasa na katero se včasih prikradejo srne in druge gozdne živali, polje! Šele, ko boste ponovno prispeli do ozke asfaltne ceste in kapelice (8
), se boste polagoma vračali med ljudi in njihova naselja.
Preden boste na križišču zavili nazaj proti cerkvi Sv. Magdalene, vas bo slopasto znamenje spomnilo na nekdanje prekletstvo Atile in teh krajev, ki ga je najbolj črno zaznamovala kuga v 17. stoletju.
Blagodejna klima ne vpliva samo na zdravje in dolgo življenje ljudi v teh krajih, ampak tudi na izvrsten okus tukajšnjih vin. Zanimiva, okrogla vinska klet Vinogradniškega gospodarstva Kapela, čuva v svojih nedrih tudi izbrane vrste vin - ledeno, jagodni izbor. Če vam ni uspelo odkriti skrivnosti Atilovega gradu, sklenite krog te p
oti v vinski kleti in odkrijte njene skrivnosti.